Finski obrambni minister Antti Häkkänen je potrdil, da je Rusija ponudila pomoč posadki tovorne ladje Fitburg, ki je v Baltskem morju zašla v težave. Kljub temu da so med člani posadke po navedbah policije tudi ruski državljani, so finske oblasti ponudbo zavrnile in se odločile za samostojno izvedbo reševalne akcije. Ladja, ki pluje pod zastavo Cipra, je potrebovala pomoč zaradi tehničnih težav sredi neugodnih vremenskih razmer. Finske varnostne službe so dogodek spremljale z visoko stopnjo previdnosti, saj so odnosi med državama po vstopu Finske v zvezo Nato napeti. Obrambni minister je poudaril, da so finske zmogljivosti za reševanje na morju zadostne in da tuja asistenca v tem primeru ni bila potrebna. Incident odraža trenutno geopolitično situacijo, kjer se tudi humanitarne ali tehnične ponudbe pomoči obravnavajo skozi prizmo nacionalne varnosti.

Po besedah finskega obrambnega ministra Anttija Häkkänena se Evropa premika v pravo smer glede strateške neodvisnosti, vendar prepočasi. Häkkänen je v Teksasu za STT povedal, da bo nakup lovcev F-35 Finsko za desetletja povezal z Združenimi državami Amerike, saj je pri številnem orožju ameriška alternativa edina izbira.

Finsko obrambno ministrstvo je odobrilo nakup raket zrak-zrak AIM-120 AMRAAM srednjega dosega od Združenih držav Amerike za opremljanje novih lovcev F-35. Ta nakup bo finskim letalskim silam omogočil, da zagotovijo sodoben sistem oborožitve za povečanje bojne sposobnosti lovcev F-35.

V Baltskem morju so se začele obsežne vojaške vaje držav Nata pod vodstvom finskih pomorskih sil. Vaje »Freezing Winds 25«, ki potekajo na južni obali Finske, v Arhipelaškem morju in Finskem zalivu, vključujejo okoli pet tisoč vojakov in 20 ladij iz več držav, med drugim iz Belgije, Danske, Estonije, Francije, Nemčije, Latvije, Litve, Nizozemske, Poljske in ZDA. Sodeluje tudi 1. stalna protiminska skupina Nata (SNMCMG1), pa tudi lovci, helikopterji in letala za pomorsko opazovanje.

Po poročilih, da bi lahko Ukrajina prejela ameriške rakete Tomahawk, je Rusija opozorila ZDA, da bi takšna dobava uničila dialog med državama in povzročila povračilne udare na ozemlje ZDA. Putin naj bi bil zaskrbljen zaradi te grožnje, ki bi lahko ohromila rusko vojno mašinerijo. NATO pa predvideva, da Rusija ne bo izvedla večjega vojaškega odziva, temveč bo stopnjevala jedrsko retoriko in morebiti izvedla 'kaznovalne udare'. Lavrov je izjavil, da bi dobava raket pomenila resno eskalacijo, kar priznava tudi Donald Trump.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je pozval evropske članice Nata, naj povečajo nakupe ameriškega orožja za podporo Ukrajini. Napovedal je, da bo Ukrajina prejela dodatno ognjeno moč. Finska se je pridružila mehanizmu PURL za nakup orožja od ZDA za Ukrajino. Hegseth je tudi izjavil, da se bo vojna v Ukrajini končala pod mandatom predsednika Trumpa. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je pohvalil "vodstvo" Trumpa in Hegsetha, rekoč da je zavezništvo postalo "bolj smrtonosno".

V finskem mestu Mikkeli, ki leži blizu ruske meje, je bil 3. oktobra uradno odprt štab Natovih kopenskih sil za severno Evropo. Otvoritve se je udeležil finski obrambni minister Antti Häkkänen, ki je poudaril pomen tega koraka za obrambo in varnost regije.

Finski obrambni minister Antti Häkkänen je izrazil pripravljenost za uporabo zamrznjenih ruskih sredstev za obsežno vojaško pomoč Ukrajini. Na varnostni konferenci v Kymenlaaksu je dejal, da Finska pripravlja predlog za okrepitev zunanje meje EU z Rusijo. Häkkänen tudi ocenjuje, da je bil odziv Poljske na rusko kršitev zračnega prostora uspešen, pri čemer Finska še ocenjuje, ali je bil incident z dronom nameren.

Finski obrambni minister Antti Häkkänen je izjavil, da se Finska trenutno ne bo pridružila pobudam ZDA in Nata za pomoč Ukrajini z orožjem. Namesto tega se bo Finska osredotočila na program, ki omogoča finskim podjetjem, da proizvajajo in dobavljajo opremo Ukrajini. Ukrajina je izrazila željo, da se obstoječa pomoč nadaljuje. Häkkänen je poudaril, da so vsi napori usmerjeni v podporo domači obrambni industriji.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.